Povzetki proaktivne kavarne – moderiranih omizij

Izobraževalci odraslih so na treh moderiranih omizjih podali svoj razmislek o spodnjih tematskih sklopih, in sicer z namenom:

  • (samo)evalvacije vrednot in prepričanj glede trajnostnega razvoja, kritične ozaveščenosti, premisleka o sebi oziroma o vlogi izobraževalcev odraslih;
  • razmisleka o tem, kako lahko izobraževalci odraslih soustvarjamo trajnostni razvoj (dolgoročni cilji ReNPIO);
  • oblikovanja kakovostnih neformalnih izobraževalnih programov in aktivnosti s področja trajnostnega razvoja;
  • oblikovanja splošnih smernic za izobraževanje odraslih s področja trajnostnega razvoja, ki bodo doprinesle k opolnomočenju izobraževalcev odraslih oziroma strokovnih delavcev in bodo pomagale pri pripravi strokovno ustreznih in kakovostnih izvedbenih programov usposabljanja za trajnostni razvoj.

Omizja:

1. Omizje »Ugotavljanje in prepoznavanje potreb ter (z)možnosti za razvijanje novih področij delovanja izobraževanja odraslih z vidika trajnostnega razvoja«
Moderatorka: Patricija Rejec

Fokus prvega omizja je bil na razmisleku o tem ali je izobraževanje odraslih pristojno in zmožno soustvarjati trajnostni razvoj. Udeleženci omizja so podali svoja stališča, mnenja in poglede o tem ali izobraževanje odraslih na sploh in izobraževalci odraslih s svojimi aktivnostmi v zadostni meri prispeva(mo) k ozaveščanju in delovanju po načelih trajnostnega razvoja in ali smo prevzeli svoj delež odgovornosti. Mnenje večine je bila, da (še) ne v zadostni meri, saj nimamo jasnih usmeritev in ciljev. Se pa že zavedamo, da smo soodgovorni za trajnostni razvoj in da moramo razvijati tovrstne kompetence, tako na osebni ravni, kot na ravni svoje organizacije (LU). Šele nato bomo lahko te kompetence razvijali tudi pri udeležencih in bili promotorji tovrstnih vsebin v svojih lokalnih okoljih. Strinjali smo se tudi, da nekatere aktivnosti že izvajamo (kot npr. Teden izobraževanja za trajnostni razvoj, nekateri ŠK-ji in TVU aktivnosti, posamezni sklopi znotraj SNIO in UŽU programov, itd.), vendar jih ne promoviramo dovolj (razen Tedna izobraževanja za trajnostni razvoj).

Strinjali smo se, da na področju izobraževanja za trajnostni razvoj (še) ne razvijamo nekega skupnega koncepta oz. so naše aktivnosti nestrukturirane in se zedinili, da smo za to pristojni in odgovorni. Zavzeti bi se morali za skupen razvoj kompetenčnega okvirja, programov (tako za usposabljanje izobraževalcev, kot udeležencev) in metod, vendar v sodelovanju s strokovnjaki iz drugih področij.

Na podlagi mnenja, da smo izobraževalci odraslih zmožni prispevati k konceptu trajnostnega razvoja, smo izpostavili ključne prednosti in priložnosti, ki jih prinaša ta koncept za nas in okolja v katerih delujemo.
Kot ključne prednosti izobraževalcev odraslih so bili izpostavljeni:

  •  prilagodljivost in fleksibilnost,
  • strokovnost na področju izvajanja programov za odrasle,
  • znanje za prijavo projektov na JR in pridobivanje sredstev,
  • dostop do različnih ciljnih skupin,
  • prepoznavnost v lokalnem okolju in široka organizirana lokalna mreža,
  • pripravljenost na vseživljenjsko učenje.

Kot ključne priložnosti izobraževalcev odraslih so bili izpostavljeni:

  • razvoj novih programov in doprinos k konceptu trajnosti v lokalnih okoljih in na sploh,
  • povezovanje z institucijami, odločevalci itd., tudi povezovanje med LU (npr. za začetek članice ZiSS),
  • dostop do in vključevanje novih ciljnih skupin,
  • povezovanje v širšem Evropskem okolju.

Kot ključni izzivi in problemi s katerimi se izobraževalci na tem področju srečujemo, so bili navedeni:

  • vključevanje ljudi v tovrstne programe (neustrezna promocija in motivacija, beseda trajnost ljudi odbija, se je bojijo oz. se še ne zavedajo zadosti ekološke problematike),
  • financiranje in sistemska umeščenost za tovrstne izobraževalne programe (premalo JR za to temo),
  • premajhno povezovanje LU oz. med tistimi izobraževalci odraslih, ki izkazujejo veliko zanimanje, imajo vsaj temeljno znanje s področja trajnosti in spremljajo aktualno problematiko s tega področja.

Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da nam sam koncept (skupno razumevanje) trajnostnega razvoja velikokrat ni dovolj jasen, da bi lahko prepoznali tovrstne izobraževalne potrebe v lokalnih okoljih (tudi v sodelovanju s ključnimi partnerji (odločevalci, institucije, društva itd.), pa tudi nekateri skeptični pogledi, ki ključno vplivajo na domet IO na področju trajnosti.

 

2. Omizje »Vidiki delovanja izobraževanja odraslih v kontekstu trajnostnega razvoja«
Moderatorka: Mihaela Anclin

Za omizjem smo najprej ugotavljali, kakšne (bolj ali manj) dobre primere neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, ki se dotikajo trajnostnega razvoja, že imamo. Izpostavili smo študijske krožke, Teden vseživljenjskega učenja, Teden izobraževanja za trajnostni razvoj, delavnice v okviru Večgeneracijskih centrov in različnih društev ter organizacij (npr. Umanotera, Humanitas). Prav tako smo ugotovili, da se veliko različnih izobraževalnih oblik odvija v okviru projektov (npr. Erasmus+, LAS, ESS), pa tudi podjetij (npr. Borzen, komunalna podjetja), kmetij in območij (npr. Natura 2000 ali biosferna območja). RIC Novo mesto je v zvezi s tem predstavil tudi konkreten primer metode, ki se jo lahko prenese v različne kontekste, in sicer t. i. znanstvena dialoška srečanja ali znanstvena kavarna.

V nadaljevanju pogovora smo razmišljali o tem, česa pa (še) nimamo. Uvodoma smo opozorili na to, da trajnostni razvoj ne zajema le narave, okolja, pač pa tudi socialni vidik – v sedanjem času je tako npr. precej aktualno sobivanje različnih skupnosti na določenem prostoru.

Skupaj smo ugotovili, da je priporočljivo vsebine trajnostnega razvoja vplesti v različne dogodke, ki povezujejo različne generacije, in v že obstoječe formalne in neformalne programe ter v druge oblike priložnostnega učenja, pri čemer pa je pomembno, da le-te popestrimo z zabavno komponento in da seveda izberemo ustrezne vsebine, metode in načine izvajanja: terensko delo, eksperimenti, igre, izkustveno učenje ipd. so prava izbira in ne klasična predavanja. Trajnostni razvoj namreč na nek način pomeni tudi vzgajanje ljudi, skozi te vsebine si izobraževalci odraslih prizadevamo, da ljudem približamo vrednote, vedenje in življenjske navade, ki so potrebne za zagotovitev trajnostne prihodnosti ter razvoj odgovornega odnosa do samih sebe, drugih in okolja.  Za to pa je potreben čas, torej sistemskost, in – glede na to, da na tem področju še ni urejenega stalnega financiranja – angažiran posameznik z ustreznim znanjem.

V povezavi s slednjim si tako želimo več usposabljanj, izmenjav dobrih praks, izkušenj in različnih domačih in tujih gradiv, na katere občasno naletimo pri izvajanju nacionalnih in mednarodni projektov. Podana je bila pobuda, da v okviru že obstoječe spletne strani Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije (ZISS) oblikujemo forum, ki bo vse to omogočal. Prav tako so se prisotne članice ZISS strinjale, da na podlagi zbranega znanja, primerov in gradiv na forumu pripravijo nabor neformalnih izobraževalnih programov s področja trajnostnega razvoja, ki bodo lahko v pomoč tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pri pripravi javnih razpisov.

Sklenili smo, da je prav, da izobraževalci odraslih, zlasti imamo tukaj v mislih ljudske univerze, izkoristimo svoje potenciale in pozitivne vidike delovanja v lokalnem okolju: dostop do različnih ciljnih skupin, vpliv na oblikovanje civilnih iniciativ, pobud (aktivno državljanstvo), prepoznavnost, mreženje in nasploh naš položaj v okolju – poleg splošnih kadrovskih in materialnih pogojev, seveda. Cilje za doseganje trajnostnega razvoja oziroma za opolnomočenje izobraževalcev odraslih za pripravo strokovno ustreznih programov usposabljanja za trajnostni razvoj lahko uresničimo ob nadaljnjem medsebojnem povezovanju in sodelovanju, predvsem pa da najprej sami ozavestimo, kaj počnemo na tem področju in da to tudi bolj promoviramo. Prvi korak implementiranja slednjega si je ZISS že določil, je pa izobraževanje za trajnostni razvoj vsekakor »tek na dolge proge«.

3. Omizje »Od kritičnega ozaveščanja do kritičnega mišljenja in delovanja«
Moderatorka: dr. Nevenka Bogataj

O vsebinah VITR je bilo govora z vidika treh vlog IO: ozaveščanje, znanje/kompetence in akcija.

Omizje je izrazilo povezavo med vsebinami in ciljno skupino in tudi to, da je v programe najlaže pridobiti otroke in upokojence, medtem ko so odrasli – zlasti mlajši – polno zasedeni z delom, družino ali kar obojim hkrati. Nekateri izobraževalci za izhodišče in prvi korak postavljajo pojem TR, drugi pa akcijo, ob kateri razvijaš kompetence, pomembne za trajnostni razvoj. Tako se zbuja potrebe in aktivira podporne aktivnosti. Primer trajnostne mobilnosti, ki smo ji načeloma naklonjeni vsi, a smo hkrati vsaj delno tudi ujetniki netrajnostnih rešitev, implementiranih brez vpliva izobraževalcev odraslih kaže, na kompleksnost  in zahtevnost vsebin VITR. Različne vloge izobraževanja odraslih-  ozaveščanje, razvoj znanj/kompetenc in njihova uveljavitev z akcijami – se torej med seboj dopolnjujejo, kar vpliva na pripravo vsebin. Ponudba programov VITR je drugačna kot npr. ponudba jezika ali IKT. VITR omogoča bistveno večjo raznolikost vsebin, a postavlja pred vodji izobraževanja tudi nove in zahtevnejše izzive. Postopoma in skupaj z udeleženci bi naj namreč vsebine in elemente interpretiral z vidikov trajnostnega razvoja ter z VITR zato spodbujal in omogočal prilagajanje spremembam. Udeleženec v tem primeru torej ni objekt, ki prejema servis (učene določene kompetence), ampak soustvarjalec praktičnih in uporabnih rešitev.

Vodja in izvajalec VITR v IO zato mora biti deležen usposabljanja, hkrati pa »predisponiran« za praktičnost in inovativne pristope. Področje mora po mnenju udeležencev omizja »čutiti za svoje« ter mora – za legitimnost pri udeležencih – imeti zanjo tudi reference na področju odnosa do dobrin, energije, prostora in kulture – domače in tuje.

Udeleženci so izpostavili neustreznost poenostavljenih motivov kot je »strah za prihodnost« ali »varčnost«, saj deluje splet motivov, na katere vplivajo tudi alternative npr. cena samooskrba (z oblačili, semeni, hrano). Udeleženci so v iskanju primernih vsebin naleteli na obstoječo ponudbo (npr. javne službe drugih sektorjev) in spreminjanje vrednot npr. izboljševanje dolgo negativnega odnosa do kmeta in podeželskih praks (čebelarjenje, skupnostni vrtovi, zdrava jedila, gibanje, medgeneracijsko sodelovanje, petje), saj slednje postajajo privlačen izziv za urbana okolja in mlade. IO je lahko to uporabi za izbiro vsebin in ob tem razvija doslej neuveljavljene teme (skupno gospodarjenje, vključevanje starejših s podeželja kot vir za VITR), pozornost netrajnostnim praksam (kratkoročnim kriterijem, implementaciji rešitev namesto njihovega skupnega iskanja), še posebej, če lokalne dosežke izničijo. Kljub razširjeni paleti vsebinskih priložnosti, so po mnenju udeležencev nestrukturirane in splošne rešitve slaba izbira, konkretnim problemom lokalnega okolja in ciljne skupine prilagojene teme pa izziv nadaljevanja dobrih praks VITR. VITR je v tem smislu tudi v IO predvsem dodana vrednost, preseganje nekakovostne instant ponudbe z vztrajnimi in številnimi koraki za razvoj kakovosti.

Namesto zaključka pobude za novo šolsko leto

  1. želimo si večjega povezovanje med članicami ZiSS-a oz. aktivno sodelovanje med tistimi izobraževalci odraslih, ki izkazujejo veliko zanimanje za to področje dela, imajo vsaj temeljno znanje s področja trajnosti in spremljajo aktualno problematiko;
  2. v okviru že obstoječe spletne strani ZISS oblikujmo forum za izmenjavo dobrih praks, izkušenj in različnih domačih in tujih gradiv, dokumentarcev, oddaj itd.;
  3. nadaljujmo z izvajanjem Tedna izobraževanja za trajnostni razvoj;
  4. vsaj 1 krat na leto organizirajmo strokovni dogodek s področja trajnosti za izobraževalce odraslih in strokovne delavce.

Utrinke s strokovnega dogodka si lahko ogledate v galeriji.

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja